Ko se je Jezus tretjič zvalil pod težo lesenega križa, ni bil več pretresljiv in smo njegov koncept že absorbirali, posaugali, posrkali, posmrkali nazaj vase globoko pod kožo, prepojeno z rdečo krvjo.
Ko se je Jezus na x-krat repliciranem prizoru zopet pribijal na križ, ni bil več pretresljiv, le še kazil je ugled body artistov. In on je to počel za hobby. Quo vadis, quo vadis, mundo.
Vse kar trikrat vidim, ni več zabavno, enkrat pa me bo, enkrat me bo zmaličil pogled skozi okno (ki ne zgolj tretji, marveč zadnji) in skozi televzijske ekrane in skozi strehe v nebo in takrat bom, zvezdica zaspanka, takrat bom tvoj prijatelj. Z nožem bom tekal za znaki in čakal na padec zavese.
"In potem se je zaljubil." (G.G., Projekt mesto)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar