Enkrat, ko sem bil še manjši in bolj navdihujoč in manj ranjen, sem napisal:
Nazaj bi šel,
kot ptica bi poletel,
da bi le mogel,
da bi smel.
Vrnil bi se v prahistorijo;
na krilih velikank bi letel,
da bi mogel čas vrteti -
nimam te moči, niti kril.
Takrat sem kvaziretrogradno častil hipije in vse, kar se je zgodilo pred mano. Danes v pogledu nazaj častim Dinozavra. Evolucija je terjala svoj dolg, na žalost.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
Rane so precenjene.
In krila, pha, krila niso več v modi.
nemoreš nas očarat potem pa izginit zavedno! dajno daj dino
Kok smešn.
Objavite komentar