Redkodaj sem pretresen, redkokdaj zadiham, redkokdaj sploh sanjam ali gledam ven.
Redkokdaj sem tu in sam in redkodaj me ni. Redkokdaj in gostonikoli. Kajnajnaredim in kakopaktakopak.
Kakopaktakopak se gostim z gosti in gosli pojejo in goski sta v pašteti in gozdovi rastejo na njuhnih plečih. Kakopaktakopak ne morem se zgostiti, ne znam se pogostiti in ne znam se več sprostiti. Nekaj gnilega je v deželi tej, vendar ničesar ne morem poprijeti, zato se redkokdaj pogostoljubim.
Gosti sok je igra življenja, ožemanje začenjam zdaj.
nedelja, 22. februar 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)

Ni komentarjev:
Objavite komentar