Mlečni krožnik in žleze - I

Če dobro pomislim,
lahko v odsevu mleka vidim sebe.
Če se poglobim,
lahko vidim kosmiče in raztopino kakava.
Če se še bolj poglobim,
lahko delce hrane povežem med sabo
in si z njimi narišem oleander,
macesen, guavo ali pa nogo.
Če se še bolj poglobim
in se hipno-hipnotično napnem,
lahko ustvarim celo tvojo sliko.
Nato sem srečen in si skušam
predstavljati zimo.
Sneg je in vsi že spijo.
Stojim pod lučjo, nag in gol,
in čakam, da zamrznem
v večno spanje glinastih kipcev.
Srečen sem in si skušam predstavljati,
da sem večen.
Skušam si predstavljati,
da si tu in je julij in je september
in je mlaj in je dolga noč, velika noč,
majhna noč in je lep dan in veter piha,
da nas skoraj odnese in je dež in je burja
in je spet sončno in je spet lep dan in je piknik
in vedno bolj verjamem, da si tu in da bom zmrznil
za vedno za vedno za vedno za vedno za vedno za vedno.

Šele ko se dovolj poglobim v krožnik in se zmočim,
šele takrat izpadem.

Zato sedem na voz in odidem.