Gospod, ste tekli, gospod

Sprehajal sem se brez denarnice
in nisem vedel,
ali naj bom hud kot kuža,
ki se zaganja v svojo žičnasto
kletko
ali naj raje bežim in si zakrivam
pogled z roko z dlanjo z gubico moje mladosti.
Na koncu sem stekel
in nekam prišel.
Si se smejala
preko brezžice:
Ha h h a ha,
sla o lovi si nal.
Ha ha a a ha,
za onj si tek l.

Takrat sem zavohal,
da je bistveno,
da greš,
da stisneš denarnico
čimgloblje,
da ne lovi več,
da te slišim zares.