"Ležal je na tleh sredi ulice. Ni bilo gneče, vendar so se ljudje začeli zbirati in ga opazovali. Nihče ni upal bliže k njemu. Očitno ni bil pijan, saj se pijan človek drugače obnaša. Ljudje so se ustavljali in ga gledali, rekavši: "Kaj mu pa je? Z rokami tolče po tleh in se dere." Nihče ni klical zdravnika duš, bali so se, da jih doleti od šmenta ta neznana prepreka.
Povsem sam je postajal, ko so vedno manj gledali in vedno bolj zahvaljevali boga, da jim ni dal te nesnage v njihovo lastno telo." (iz Pagonatijeve O našem dobrohotnem mestu in njega ljudeh, prevod B.T. ~ A.D. 1250)
Kako so se motili. Njih pravnuki so pristali v neko mesto v Alžiriji. Kužni kot bacili kuge in del neke nove realnosti Camu-s-flaže.
Ljudje — ?
čitajo in se boje Boga,
Bog pa je na razpoloženju.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar