četrtek, 12. junij 2008

psalm nekega poletja

david je rekel, da imaš lepe prsi, lepe zobe
kot čredo ovac, vedel sem, da se ne šali
ko sem te opazoval na jeruzalemski cesti
kako dišiš čez okno moje kletne sobe

stal sem poleg, stopil ven, čuval prašno potko

držala si me pod pasom kot pijanega mrliča
oklevala nisva niti sekundo, vedno bližje
vse je dišalo po mladih drevesih, po mladih
cvetovih, ki padejo cesarju v vrelo vodo, čaj

aleluja, da imam laket, aleluja, da me držiš

dajem te kot pečat na svoje srce, na teme
polagam ti svečo pod obleke, vse gori
dišiš v ognju kot pomladanski kapernaum

polagam ti žeblje v usta, nisi lačna, žejna

vpijaš me kot kamne in poješ mi roko
strižeš mi lase, vlagaš jih v kozarce
skoraj te ni, vedno si, v večnem ognju

umrl bo zgolj mrtvec, jaz sem, ki sem

kdo bo verjel, če bova dostopna samo
kot koščka zraka, bodo rasle rože

kdo jih bo redil, kdo bo šival srajčko

z najinih grobov, bova v solati drugih,
se bo kdo rodil to sekundo? bo bog?

bog je na razpoloženju

1 komentar:

bunnyechoes pravi ...

Zanimivo. :)

Vpliv Kosovela?