Che je Palestinac

Palestinci so pravi novi Che. Nosili so svoje rutice putice, še predno je Lawrence Arabski vedel, kje je Anglija (in ne Arabija!) in še predno se je razvil kult t.i. S.H.I.T. liste in self hating Jews in kar je še teh zanimivih dogodivščin na naši zemljici. Pravzaprav so nosili rutice še predno je davnega in divnega leta devetnajsto sedeminšestdesetega ali pa takrat enkrat jugoslovanski reporter (zaradi luknje v spominu naj ostane neimenovan) napisal kaj kmalu po smrti gospoda Ernesta t.i. biografijo tiga velicga muža: Vitez gverile.
In to je bilo mnogo preden so snemali motoristične dnevnike, kao Goli v sedlu, ja, ampak Goli v sedlu, preden padem v revolucijo. Revolution vodka. Che gate. Che sve. In najbolj od vsega je pomembno, da v pomembnem trenutku pravega Chejevega rojstva (ker koga pa zanimajo ostali revolucionarji, če je že Robespierre preveč težak v izgovorjavi, ker se ni pravilno namestil za fotografiranje!), torej ob slikanju znamenite slike, sta poleg sedela Janez Pavel Sartre in njegova žena Simona. In ali je že kdo videl mulca rokerskih staršev, ki bi cuzal flaško s Simoninim logotipom in napisom: Drugi spol. Ker se cenim. Nicht ein Revoluzionsymbol. Z vsemi ljubimkami na čelu, eksplozivna kot Che in nevarna kot Arafat.
In otroci, ali se kaj bojite črnega moža? Ne, ampak Arafat naj vseeno ne počiva v Jeruzalemu, ker nekdo drug je pred njim že vstal in pustil svoj I was here na koledarju, da še danes štejem BC in Anno Domini, ampak slovarko mi pravi, da nekateri pisci temu odrekajo svoj status. V namen sekularizacije in večje mednarodnosti.
In kdo je bil veliki On drug kot človek? Je bil torej utelešen bog, da moramo to storiti za namen sekularizacije? Smo spet naleteli na mino, paradoks, zaplet?
Namen verske vzgoje ni, da najdeš svojo duševno potešitev, namen je v sekularizaciji. Namen mesa je v vegetarjanstvu. Da ga upraviči in mu da smisel.
In kaj počne Che na miroljubnem srečanju? Naj bo heroj delavskega razreda (ha!) John, John Lennon ali pa njegov kolega heroj obiranja denarnih krošenj in mladih punčk Pavle, ki sta najbrž špricala vojaške vaje (o tem nič slabega), ne pa Che. Ali ste videli Cheja, kako čaka v vrsti, da bo ob petih z mirnim protestom preusmeril voljo svojega premierja? Odgovornost odgovornost.
Pravkar postavlja eksploziv in v zalivu prašičev bo najbrž tudi kakšen ubog civilist pokončan. Ampak on, gospod Che, je heroj! In MI, MI smo hipiji. In to, to JE lepo. Ker se imamo radi. Tudi Che je ljubil. In nosil rožice v laseh in upiral se je staršem, mislim, sistemu.
In palestinci, to so tisti psihiči, ki se jih izogibam na letališču ali pa na cesti, saj veste, turban, brada in obredi, svi su isti, noben ni clean and steady, teroristi, terorist na levi, terorist na desni, kje so roke? Kje so roke?
Pravzaprav Arabci, ampak sej palestinka bi bila kar arabka, če bi ne hodili k verouku, kjer smo deset let gledali načrt biblijskih dežel s Palestino na čelu (Turki nebožni raus!) in še deset let drkali na podobe mlade Marije. Zato pa vemo, kje ta divna dežela stoji in vemo, kako se ji reče. In ker podpiramo uboge Palestince v znak solidarnosti nosimo njihove rutke putke. Ker to je lepo. Dejansko lepo, hočem reči, modni katalogi so rekli, to je kul.
To potrebujemo in to hočem imeti. In največje odkritje današnjega dneva je katalog z ruto, ki je dobila inspiracijo na bližnjem nemirnem vzhodu, s pripisom: modna ruta: 3,85€, tudi v PINKI barvi.
Palestinci so novi Che in važn, d je vlažn.
Kok smo kul.

p.s.: in zakaj sociala ne rihta tudi psihiatrov? skupinskih...
kje naj najdem več kot cca. 1 kul človeka na petnajst k čudakov?