Satan, taborim na zemlji

ne vem, kaj je bolj normalno in kdo je manj čuden.
že tri dni sedim pred računalnikom tem prenosnim,
da bi bolje tekel, da bi bolje vlekel in driska teče iz
mojih ust, za ušesi jo imam, pred usti in povsod
in sploh nisem sposoben več izreči dobrega stavka
in in
kje je zdaj april, kje je zdaj avtobus, kje je zdaj lepi
gej, šofer, ki me je odkril kot slepega potnika in mi
potrdil teorijo, da se lažnivci vedno smejijo naravnost,
naravnost v obraz, ampak to (sploh)
ne šteje,
ker Osama
sploh ni nikoli sedel na tisto letalo, nikoli se ni ubil,
mene pa je lepi gej, naš muckasti šofer, odkril
in ne samo on, tudi drugi, le majhen lažnivec
sem, majhen lopov, small time crook
in in
kje je zdaj vlak in čakanje na čas in Rijeka?
Nono bi rekel: Ljepa moja, jaz pa sem sedel
s kitaro*
in nato tekal s teboj po trgovinah s čevlji,
ker Reka je raj za čevljarje, center je menda
tlorisno oblikovan v kopito, ampak tega se ne ve
in in
še v istem dahu sva bila na ladji in blodila po Benetkah,
ki so danes prijazne, čeprav so takrat pekle,
kot peče Satan (z veliko! I remember BNG: “Satan was a friend of mine.”)
svoje otroke, duhovnike, živali in podobno drhal v peklu,
ampak Benetke so danes prijazne, San Benedetto,
ja, to je voda, to je izgubljeni čas, vse to je izgubljeni čas,
ko se nič ne premakne, nihče se ne zgane in vsi
ležimo kot pogubljeni mrtvaki in se učimo
(za)hrbtno in vsi pojemo, ker je lepo, vsi jokamo,
ker se spodobi, vsi plešemo na Zrčah in poletje,
čas za nakupe in oddih, wau, wau, vse je tako lepo,
ker se to spodobi in če razmišljaš, če razmišljaš, če razmišljaš,
če razmišljaš, če razmišljaš, če razmišljaš, če razmišljaš,
zaribaš. zablokiraš. error 404. errare humanum est.
zato je poletje najboljše, ker plavamo in ker nihče od nas
najbrž nikoli ne bo videl analitika: sej ga sploh ne rabim,
bo že sam prišel do mene, sej analitiki sploh ne obstajajo?

vse živali in podobna drhal v peklu, od leta 1989 taborim na zemlji,
podaljšan vikend, ampak se imam lepo, se zabavam,
iščem smisel, barvam glinene lutke in kuham kosilo.
Le v svoji hiši sem, vi kar taborite, nisem od vas,
v svoji zlati hiši imam na sestanku ene druge ljudi,
in tenks gad, da jih imam lahko.

* (v etuiju; P. Božič: “Nisem jest noben boem!”)