Zapiski o fantu z drevesom

Verižna reakcija. Rekel je. Senca mi zadošča. Vzel je verigo. Vedno jo je nosil v torbi. Nikoli ne veš, kje se skrivajo. Nikoli ne veš, kaj tiči za vogalom. Nikoli ne veš. Ne izveš. Ne moreš vedeti. Lahko bi. Ne bi. Verižna reakcija. To drevo ne bo več raslo. Senca mi zadošča. Ne moreš vedeti, kaj bo jutri. Bambus. Hitro raste. Na Kitajskem pobijajo bambuse, ali ne? Z verigo se bo priklenil nanj. Senca mu zadošča. Nikoli ne veš. Ne moreš vedeti. Lahko bi. Ne bo. Drevo bo ostalo njegovo. Z verigo se bo priklenil nanj. Green peace, ki noče večjega drevesa. Ne more ga negovati. Ko je nazadnje plezal po drevesu, je bil to fižol. Priplezal je nad oblake. Ne bo več. Nevarno je tam zgoraj. Nikoli ne veš. Ne moreš vedeti. Verižna reakcija. To drevo ne bo več raslo. Odločen je. Priklene se nanj. Senca mu zadošča. In par kapljic vode. Rekel je. Vzel je verigo. Vedno jo je nosil v torbi. Ne moreš vedeti, kaj bo jutri. Ne bo. Lahko bi. Hitro raste.
Green peace, ki noče večjega drevesa.


Zrasel je. Zrasel se je z drevesom. Zdaj sta eno. Drevo, veriga in on. Zdaj je drevo. Sanjal je, da je drevo. Ne more ga negovati, zato raste z njim. Na Kitajskem pobijajo bambuse, ali ne? On je zdaj macesen. Hitro raste. Priplezal je nad oblake. Senca mu zadošča. In par kapljic vode. Zadovoljen je. Zrasel se je z drevesom. Nevarno je tam zgoraj, vendar je vesel. Vzel je verigo. Verižna reakcija. Lahko bi.

Hitro raste. Rekel je. Sanjal je. The boy least likely to. Vendar je. Drevo, veriga in on. Zrasel je. Zrasel se je. Srečen je. In par kapljic vode. Vedno jo je nosil v deblu.

Amfibija

ⒶmfibijⒶ
fuck
off!

mokri lasje, šotor in žuželke

Kdaj si nazadnje doživela zlom?

Ko sem te pogledal skozi špranjo,
sem videl samo odtenke tvoje kože,
samo kapljo, ki je drsela iz tebe,
kot takrat, ob petih zjutraj,
ko je na ulici igral trobento,
v prelepem loku proti tlem
s svetlobi primerno hitrostjo.
Dirigentska palica je bila tiho.
Smisel je v tem, da oddajaš
čist in akustičen zvok. Lep.
Tvoja bana je začela plesnet,
ker je zaužila preveč čistil.
Stvari včasih pobegnejo in se
vrnejo povsem drugačne in lepše.

Ko si nazadnje doživela zlom,
je bil to začetek nečesa novega.
Padajo samo še kaplje, dotiki
in podobne dobrikavosti.
Nobenih kričočih barv. Nobenih
visokih natopiranih frizur.
Nobenih alarmov in nobenih prese
nečenj.

Zadnji zlom je bil poslednji.
Nobenih alarmov več in nobenih
presenečenj.
Alles gut.*

*v sodobnosti zadnji komad

Monica Lewinsky odpade...

"Iščemo hosteso. Gre za otvoritveni dogodek, kjer bo punca pomagala pri otvoritvi ministru za gospodarstvo. Pogoj je starost nad 20 let, izkušnje, samozavest in blond barva las."

(bolano)

št. y+1

p.s.:
pa kave ob dveh zjutraj.
na melita-filter avtomat.

potovalno-poletna, št. y

par dni stari kozarci
splesnijo,
če kave ne spereš.

fuknena sopara.

- no more of this living dying.
just scientific analyzing. -

pa nafta, ki teče iz avta,
ker je prenapolnjen tank.
kot podobe iz sanj.

fukneno srečen pogled izza
izleta v neznano
po neznano
s pomočjo g-psa.

nikol mi ne bo žal
za tista dva plesniva kozarca.
aja, pa metlco,
metlco od skreta
sem tud vrgel stran.

fukneno srečen, tud če
z žico odmašujem skret.

nikol mi ne bo žal
za stare stvari,
če sem srečen,
ko kilometri drvijo
mimo mene.
s tabo.

O primitavizmu bikoborb

"Še ena manifestacija primitavizma dvonožcev." - stal

od p e d e r č k a do kumonajzarske p i č k e z balkana

"Ko pretepejo malo bolj moško nekega p e d r č k a se Jankovič zgraža,ko je pa zločinec Josip Broz Tito na najbolj zverinski način pred 64 leti poklal vojne ujetnike,civiliste,ženske,otroke je to za njega spejemlivo in še po zločincu Josipu Brozu Titu poimenuje ulico kakšna lažniva komunistična sprevrženost ,Jankovič kako da te ni sram ,če bi bil moški bi že zdavnaj odstopil ampak takšna p i č k a kot ste kumonajzarji pač tega ne premorete,balkanec zagamani." (gambler)

La maison de mon rêve*

cocorosie!

(zakaj vse najjače enkrat razpade al pa se vsaj pretopi v nafto in ali je v vsem možnost povratka? more-je. possest. jest hočem spet -hišo mojih sanj-*. ker to je nekaj najbolj anbilivabl.)

КАОС

каос фтш!

Dan in Reka

"DAN: Dolgo dolgo te že iščem, Reka.

Iščem te, kot išče rama svojo odsekano roko.

REKA: Dolgo dolgo te že čakam, Dan.

Čakam te, kot čaka odsekana roka svoje telo." (DZ)

De retro et roža. Et tu, Brute?!

Na zmenek sem se odpeljal z rožo na kolesu, skoraj kot ušlatani pesniki in njihove punce, ki si na ličnega ponija pred Kinodvorom v košaro (sprednjo, zadnja je za luzerje in podobno navlako) dajo rezano cvetje, da bolj pašejo "in the picture". Prek cele Ljubljane.

(homerska širina! say yeah!)

Iz zmenka sem se odpeljal z rožo v glavi. Ne v laseh, v srcu, v možganu, v hipofizi.
Nato sem gledal rožo v kavi. Brez mleka kava saks.
Brez rože prevlada čudežni faks.
Z rožo v laseh
je pa retro.
Ful retro.
Dig it!
Groovy!

Včasih je dobro bit mrtev, ampak včasih je dobro tud se it pesnika. Al pa da si daš himation in se greš filozofa. To zažge. Že Herakleitos je to vedel, ko je opisoval ogenj, ki se izmenično prižiga in izmenično ugaša. Poanta je v tem, da si retro in se pretvarjaš in slikaš polaroide in poslušaš LP-jke in nosiš rože na mestnem kolesu in skušaš bit v sepiji. Ker če se dovolj močno pretvarjaš, te slika požre. In potem si retro in zažgeš. In potem je zmenek uspešen. In potem je lepo. Ko se Dan in Reka spet stakneta.

"Ampak nam je čist useen!"

"Še en člank na temo evrovolitev??? Pa sej niste resni...
Nej vm neki razložim: udeležba je okol 20%! Folka to enostavno ne zanima!!!! Oz. vsaj velike večine ne..." (podlasca2)

ra ra riot in e.e. cummings

dying is fine)but Death



?o

baby

i



wouldn't like



Death if Death

were

good:for



when(instead of stopping to think)you



begin to feel of it,dying

's miraculous

why?be



cause dying is



perfectly natural;perfectly

putting

it mildly lively(but



Death



is strictly

scientific

& artificial &



evil & legal)



we thank thee

god

almighty for dying

(forgive us,o life!the sin of Death

(e.e.cummings)

(sploh ne) transvestit

a je to kaj narobe, da je moj glasbeni okus ženskega spola množine?
ugotovil sem namreč, da ne poznam nobenega nosilca dveh različnih spolnih kromosomov, ki bi mu bilo všeč več kot 10% glasbe iz mojega dnevnega menija, pri bolj enoličnih spolnih kromosomih jih vsaj nekaj doseže neko razmeroma višjo mejo.
spol je itak družbena konstrukcija. se mi zdi.

zunaj lije kot ob poplavah. ampak poplave so itak družbena konstrukcija. poplave so v resnici en larifari. ko sem na dva metra gledal, kako je odnašalo avte, sem vedel, da gre za laži in podtikanja večine, ki izvaja pritisk. zakaj pa to ni kaj lepega. zakaj pa moram biti vpet v prevladujoči svet. zakaj je vnebohod privilegij izbranih. zakaj je tubit tu in ali lahko spoštujem druge, če lahko spoštujem sebe. ali sem dober.

ali sem dober, če nosim izbrana sončna očala, medtem ko zunaj dežuje in kako naj živim z zavestjo, da si jih marsikdo ne more privoščiti. kako naj pogledam ipodu v obraz, če vem, da je nadpovprečno obogaten z nekaj 100MB delovnega spomina in zaslonom na dotik. kako naj živim pretežno sam v stanovanju, za katerega mi ni treba plačevati, čeprav je postavljen v prestolnico. kako naj volim kandidata, če je lažnivec. (ali nisem tudi sam?) kako naj živim, če vem, da obstajajo med nami prevelike razlike. kako naj živim. kako.

ne vem, kocbek in grki pravijo o bivanju-s-stvarmi, jaz pravim o spoštovanju, o zavesti, da imaš nekaj v lasti. ampak to so vse samo terapevtske laži. plemenite laži, rečeno s platonom. v nekaj se prepričaš in potem to živiš. berlin je rekel (približno): moč filozofskega razmišljanja je v tem, da se zavedaš relativnosti svojih vrednot, ampak jih zagovarjaš absolutno. in si obsojen na svobodo.
ljudje s(m)o zgubil stik s stvarmi, jes ga pa skušam negovat. s spoštovanjem. samo tako lahko preživim al pa z zaprtimi očmi. living is easy with eyes closed pa take fore.

"odloču sm se, da nam izbral živlena. izbral bom neki druzga." (renton)

moj glasbeni okus je še zmer po-xx-an. odloču sm se, da nam odvisn od spolnih kromosomov. zato sem zadovoljen.

Avtor in njega problemi

Všeč mi je, ko sredi noči, oba obremenjena s težo naslednji dan prihajajočega izpita, padeva v globoko teoretično debato o tem, ali je avtor mrtev in zakaj je/ni.
In izpita obeh nimata nobene zveze s tem vprašanjem, ampak to naju ne odbije iz debate. Všeč mi je.

kdo je vladar in kdo raca

"FDVjevci vladate državi. Naravoslovci in tehniki pa gagamo." luki

*op.: Aristotel v Metafiziki (α) pravi, da se znanosti delijo na tiste, ki služijo za nujnosti življenja (kmetijstvo, medicina), tiste, ki služijo za lepoto življenja (umetnost, lepe obrti) in končno tiste, ki služijo same sebi (filozofija, pogojno teologija). Te tri znanosti so časovno sosledne (prve znanosti so nastale prve, tretje pa zadnje) in v hierarhičnem odnosu. Najmanj uporabna znanost, torej tista, ki služi le sami sebi, je najbolj božanska in najbolj vladajoča, dočim so prve znanosti najbolj vladane, najmanj svobodne in najbolj človeške.
Z Aristotelovimi besedami lukija dopolnjujem in opozarjam: pozabil si na kraljico znanosti, zaradi vladavine katere boste gagali vsi, FDV-jevci, še prej pa tudi naravoslovci in tehniki. φιλοσοφία! Hahaha!
(p.s.: dvom v velikega Mojstra bo kaznovan s petsto udarci!)

kdo bo koga

kdo bo komu vrgel vilico v juho
in se mu režal, ko bo žrtev nagnila
krožnik in prehitro srebala vročo
vodo z okusom.

kdo bo zlobec in kdo bo pisal pesmi
za glupone, vse te pesmi o množini,
trgal zajle na kolesih in zakrival
kožo s stroji.

kdo
jaz

zakaj pahnjen sem v to luknjo, kjer je potrebna radikalizacija,
eskapacija iz povprečne margine psevdopasivnega življa

kdo
jaz

to nisem
tu
nisem
ve-

Zakaj je moj nono največja superlegenda?

"Too young to be a superlegend." (G&tH) (če ne-a, potem b) d,
nono ni premlad. (ne-a) d
--------------------
nono je superlegenda. (b; modus ponendo ponens) s

bravo! to sem vedel že prej, ampak logika G&tH samo potrjuje!

zato sta častna občana današnjega dne nono in G&tH. Jes.

Persona

Lajk en izmed najglasnejših slikobežnikov (t.j. da slike bežijo). Najglasnejših, ker pove vse, čeprav govori samo ena oseba večino časa. Ingmar Bergman je ful lušten v tem oziru. Juhu za Persono.

Au revoir.

Tisto poletje

Srečko* je enkrat razlagal, da ne zna pet in je prekleto slovensko v vsej svoji skromnosti vse zapel, kar je želel. Kao uno pa da bi znal, bi bil pesnik. In sonarodnjaki (narodnjaki!) so itak vsi popadal na njegovo prijazno skromnost.

Zato bom spet izgubil jezik:


*Kosovel

Moje zadnje besede.

ekstenzija pojma SOČLOVEK

Včasih je svinjsko* nevarno biti živ,
ker je obseg pojma SOČLOVEK
prevelik
in
te
lahko
izmaliči kot pločevinko,
ki jo nič hudega sluteč doleti pohod.

(če ne bi bil jaz, bi bil bodisi matematik bodisi menih, t.j. v nekem drugem metafizično urejenem vesolju. "ali um ali sv. pismo" - a. schopenhauer; "ali um ali sveto pismo ali nevidno vesolje." - matraunk)

*Avtor s pomočjo prašičje gripe aludira na Ljubezen v času kolere; Ljubezen v času prašičje influence. Avtor tokrat ne govori o ljubezni, avtor govori o nečem neobstoječem. Avtor zapravlja čas potencialnega bralca in zapisuje brezpoantno besedilo. Njegove zadnje besede.

Papež, prvi -dedni- FB profil

"papež bo spamaw po facebooku xD le tako naprej..pa kako fejst babo si dobi pa bo :D haha
hec,papež,sj veš da se hecam =P" (I'mシHaPPyッF¤¤Ł v1.4.93)






Omemba honorabilis: Moldy Peaches. Njami. Everybody knows my name. Super-cool.

91108

"Hvala k si pomiu. :) itak se mi je pa ze zgodila tragedija, da se mi je kava stresla po tepihu in tam." (največji car <3)

mednarodni dan homofobije

"Gdaj bo slovenskim politikom potegnilo,da so istospolne zveze rezultat njihove nesposobnosti!Ljudstvo katerega voditelji niso sposobni zagotoviti dela,zaslužka in normalnega dostojnega življenja je obsojeno na propad in izginotje iz zgodovine!" (svarun)

bss

Sanjal sem, da je nek slikar na platno narisal dotično sliko:



In potem sem rekel, To pa ni lepo, da kopirate.

Smrt kopirnega stroja je življenje za izvirne ribe.

sinova soba

sinova soba je najlepši film, kar jih je matraunk kdaj videl. btw, naznanjam novo dobo v mojem pisanju. muchas bolj plodno. to renesanso sem sicer že enkrat doživel in zdej ful občudujem vse napisano v tistem obdobju. enkrat bom objavil ključ do predala in zraven dal navodilo, da naj bralec vse zažge. in potem bom gledal tvojo vestnost, predragi prebiralec teh vrstic.
sinova soba je najlepši film, kar jih je svet, torej matraunk, kdaj videl, ker se v resnici ne zgodi nič in se hkrati zgodi vse. in to je več kot čustvo.
in sklepni komad je prou luštno pozitiven.

"moje zadnje besede bodo moje zadnje besede." (jb, avtobiografija)

moje zadnje besede bodo prou luštno pozitivne. luštno pozitivne.

feist, ki to ni

ob tej glasbeni čudodelni priložnosti razodevam, da mi je ženski glas bolj všeč od moškega. včasih se sam s sabo pogovarjam v ženski obliki. neke čustvene finte, kastracijski kompleksi pa take fore. kdo pa pravi, da sem se rodil kot mož? v prejšnem lajfu sem itak bil hildegarda. in to je ful zabavno, ker latinsko ne razumem. ampak to sem izvedel pri uni teti čarovnici, ki kao vid nazaj. sam jest v to ne verjamem, ker ne znam latinsko. zato nisem bil hildegarda. mi je pa kul. so sorry, feist. ženski subjekt je kao bolj čustveno pretanjen, jest sm pa v resnic hotel sam hodit po trgovinah pa cote nakupovat pa kuhat kosila, namesto da bi avte šraufal. sam to je ful retro, da avte šraufaš, zato bom zdej povedal resnico.

v prejšnem lajfu sem bil mrtev. (naj živi, naj živi, samo da je mrtev!)

janez janša

jest sm janez janša. jest sm janez janša. jest sm janez janša. jest sm janez janša. jest sm janez janša. jest sm janez janša. jest sm janez janša.

(tribute to triple jj)

sam jest nism janez janša. haha.

bog je na splošno car

ko je bog dal človeku pogled, je bil ful car. mislim, bog na splošno je car. razen kadar zataji. jest verujem. v nekej čist preveč božanskega za boga. jest verujem, da je treba spoštovat in se čudit dajstvu (to je, da je in ne da ni). bog ni fer, ampak je pa čudodelen. jest imam boga rad, čeprou ne verujem. jest sm bog. a veš. jest, čist na splošno, sem bog, ker lahko napišem karkoli, ampak v resnici sem pa en navaden prdec v zrak, če me daš nasproti levu. zato sem enkrat napisal, da sem ranjen pes.

men ful sede kao neka depresivna muzika, ampak to sploh ni depresivno. taka muzika je zame v resnic nekaj ful notranje pozitivnega, to je čisto razodetje, stokrat hujš kot nek happy metal. mislim, bog je bil ful dober, ko je izumil slyvaina chauveauja pa sigur rós pa broken social scene pa take fore.

jest ne verjamem v boga, zato bom rajš tiho.

YYY

yeah yeah yeahs so čist preveč überkul na prvem EPju. I may be dead honey, but I was left with my eyes. Oujea. Art star.

KOMUNISTI C R K N I T E še enkrat

"Še enkrat vsi KOMUNISTI --C R K N I T E --- V S I --- Č I M P R E J . S L O V E N S K I ---N A R O D -- B O --- S V O B O D E N -- Š E --L E -- T A K R A T -- K O -- B O -- C R K N O -- Z A D N J I -- K O M U N I S T ." (Hitri dedek)

zora

"poslušej, zora,
poslušej, zora,
pustila sem te,
pustila sem te,
ko sva bili mladi,
ko si bila moja.

poslušej, zora,
poslušej, zora,
kaj je narobe?
poslušej, zora,
poslušej, zora,
nič nimam proti.

poslušej, zora,
poslušej, zora,
pustila sem ti,
pustila sem ti,
ko sva bili mladi,
ko si bila moja.

zapri poletje,
nočem lekcij,
zapri poletje,
nočem lekcij od tebe.

poslušej, zora,
poslušej, zora,
nič nimam proti,
poslušej, zora,
poslušej, zora,
pustila sem ti,
pustila sem ti,
ko sva bili mladi,
ko si bila moja.

poslušej, zora,
poslušej, zora,
nič nimam proti,
kaj je narobe?
zrem,
poslušej, zora,
poslušej, zora,
ne motiš me,
pustila sem ti,
pustila sem ti,
ko sva bili mladi,
ko si bila moja.

na levo, kaj lahko ponudim?
pogovor v dežju.

zapri poletje,
nočem lekcij,
zapri poletje,
nočem lekcij od tebe.

kino, kino, kino, das kino,
kino, pelji me spet v kino,
das kino, kino, pelji me spet v kino,
das kino, kino, pelji me spet v kino,
enostavno je.
das kino, kino, pelji me spet v kino.
enostavno je, vprašaj me,
pelji me spet v kino.

poslušej, zora,
nič več nimam proti,
pustila sem ti,
ko sva bili mladi,
ko si bila moja."
(LWB! - prev. matraunk)

Brezinteresno ugodje

Andrej Tarkovski in Ingmar Bergman sta menda nekaj časa hodila v isto stavbo, ampak se namenoma nista nikoli srečala, ker sta se občudovala in jima je bilo to dovolj. Nekaj podobnega je tudi brezinteresno ugodje a la Kant. To je umetnost.

cigane ven

"cigane ven iz države Slovenije.Kradejo nam zrak,serjejo po naši zemlji itd." (ferri)

Možda

Možda nismo najbolji, al' smo odlični!

Ljubiti se

Ljubiti se,
umiti lase
in potem
gledati,
kako čudne poteze
ima drevo,
kako geometrična
je njega postava,
kako velik
in nizek
je človek,
ki vse uniči,
ko si podreja
svojemu pogledu.

Ljubiti se
in potem
ljubiti se
še enkrat,
s tem,
da vidiš
samo, kar JE
in ne, kar NI,
da nisi človek,
da si onstran
človeškega in
hkrati najbolj
človeški.

Ljubiti se
in še enkrat
ljubiti se,
v tem je teža.

Laž

Vse, kar sem do sedaj napisal, je laž. Od sedaj naprej samo še pišem.

Zid za bas s klavirjem

Izgubil sem jezik.

Pas encore

Pas encore, izvem in se zavem resnice,
pas encore, resnice ni, to je vse,
rodila se bo jutri, jaz in ti jo
bova povila.

Dotlej iščem nov trend. Nova sončna očala. Nove okvirje. Nov jezik, nov ukraden izraz, nov hermetizem kretenizem, novo razvrstitev točk na premici v neskončnost, nov pogled v prihodnost, nov pogled v zrak in nazaj. Pas encore.

Lažem, ampak ne še.

spoštovanje

toliko stvari
nas veže
in tako smo
daleč, da
pride SOVRAŽnik
in postavi kampor
preko nekih
glupih idej
o izključevanju

ampak to ni
grozno, to ni
pretresljivo.
hočem reči,
vse je zapaženo,
s spoštovanjem
skušam jesti
in sprejemat
vse impulze,
ker je samo
zdej in samo
tu in nikoli
več.

p.s.: Katja, to je zate. Mislim, ful te spoštujeva. Res.

p.p.s.: NAUK tekstovja:
(kapitalizem nam je vsem v pogubo. pa sovraštvo pa take fore.)

diskretnost

odprl sem požarna vrata
in zagledal tri ljudi

ki niso goreli
ki niso blesteli
ki niso živeli

pljunil sem
pobrisal slino
in zaprl vrata

ker poznam diskretnost
in za sabo pobiram smeti

zaprtega orfeja tožba

ko pogledaš ven in veš, da ne boš bral časopisa
na balkonu
in ga takitak
nikoli ne,
takrat se zaveš, da zares dežuje in bo še tri dni
voda, ki
sicer teče
mirno pot,
poplavljala in presegala polja povprečnega
okusa, ki
ga takitak
nihče nima,
takrat se zaveš, zares je vsega premalo, vsega preveč, vsega prekomerno in
kaj ti bo
pa evridika,
če si kupu
izhod iz hausaresta. bogu hvala za dežnike.

mačji tanz

zakaj so zbili mačka in ga niso pobrali,
zakaj je treba vse na pet minut v vrelec
in potem čimprej obrisati prste in it
s polnim želodcem naprej na potovanje.

zakaj so zbili mačka in ga potem fotkali,
zakaj je treba vse dokumentirat na net
in potem čimprej napisat vsaj tri tage,
da si družaben, da te vsaj kdo vidi.

zakaj so zbili mačka in ga potem pustili,
mar bi ga vsaj pojedli.

nihče ne zna več kuhat.

Poezija za Dinozavre

Enkrat, ko sem bil še manjši in bolj navdihujoč in manj ranjen, sem napisal:

Nazaj bi šel,
kot ptica bi poletel,
da bi le mogel,
da bi smel.
Vrnil bi se v prahistorijo;
na krilih velikank bi letel,
da bi mogel čas vrteti -
nimam te moči, niti kril.

Takrat sem kvaziretrogradno častil hipije in vse, kar se je zgodilo pred mano. Danes v pogledu nazaj častim Dinozavra. Evolucija je terjala svoj dolg, na žalost.

Redkodaj je gosti sok

Redkodaj sem pretresen, redkokdaj zadiham, redkokdaj sploh sanjam ali gledam ven.
Redkokdaj sem tu in sam in redkodaj me ni. Redkokdaj in gostonikoli. Kajnajnaredim in kakopaktakopak.
Kakopaktakopak se gostim z gosti in gosli pojejo in goski sta v pašteti in gozdovi rastejo na njuhnih plečih. Kakopaktakopak ne morem se zgostiti, ne znam se pogostiti in ne znam se več sprostiti. Nekaj gnilega je v deželi tej, vendar ničesar ne morem poprijeti, zato se redkokdaj pogostoljubim.
Gosti sok je igra življenja, ožemanje začenjam zdaj.

Eros, mon dieu

Iztegnila si roke po meni, vendar se nisva mogla dotakniti. Hotela si moj glas, vendar se nisem mogel premakniti. Bila si čisto čista in naga v svoji ljubezni. Sprehodila si se z mano do stranišča, kjer sva se pogovarjala o moči pokrova. Ali zdrži dva človeka. In ne, ne dva ljudi. Govorila sva brez besed. Čutila sva se s pogledi. Bila si čisto tiha in nežna, pozabila si na sram. Nisem ti risal ribic, samo vohal sem tvojo silhueto, ko si v temi kopalnice gledala name kot na sebi povsem enakega. Kot da sem te končno dosegel za teh nekaj minut. In potem si me zopet presegla. Lepše so ti ženske, si mi tiho priznala.
Samo včasih je pozno prepozno, zgodaj prezgodaj in včeraj izgine. Med vsemi načrti se izgubi in izgine.
Pred obredjem se nisva nikoli poljubljala, nato strastno in divje in po obredju eksponentno manj. Ko sva krenila iz poti, se je vse spet ponovilo.
Samo včasih je daleč predaleč, blizu preblizu in senca izgine. Med vsemi prividi se senca izmakne, izgine.
Iztegnila si svoj pogled po meni, vendar si me čutila samo toliko, da je Ravel zrecitiral svoj Bolero, nato sva zopet gledala ven, kako se spreminja nebo in kako raste novo listje. Al pa bode kal pognalo, sam ne vem. Ravel je kakopak zatišnil. Za tišino pride za-tišje.
Thanatos je bil vedno blizu, vendar nikoli preveč. Thanatos je kot svetla pega, ki vse skupaj določa. Nekdo, ki je ves čas tu in to vsi vemo, vendar ga nihče ne opaža. Konvencija. Kot da ga ni. Kot da rabimo potujitev, da se ga zavemo. Thanatos, ki pije vino z velikimi besedami.
Iztegnila sva se proti steni in nato te je začelo premetavati in vedel sem, da je božjast in vedel sem, da se tudi sam slabo počutim.
Ampak zdaj mi je bolje. Lulal sem in zdaj mi je bolje. Videl sem te z zavezanimi očmi, vendar zdaj je bolje. Spet si tu in nikoli te ne bo zares. Ampak zdaj je bolje. Zdaj je vse bolje.

*Omemba honorabilis: Romeo in publika. Pretresen.

jezus kristus je zaljubljen

jezus kristus je zaljubljen.

vse je pogubljeno,
jezus je zblaznel.

jezus kristus je podlegel.

jeruzalem gori
v plamenih srca.

jezus kristus je znorel.

vse je pogubljeno,
vsi bodo izvedeli.

jezus kristus je človek.

zasmehovali ga bodo
na ulicah kot šolarčki.

jezus kristus ni bog.

njegova frizura ni
naključna, je roker.

jezus kristus ni večen.

veliki ljudje so možiclji,
more is less, less is more.

jezus kristus ni voden.

ko se prvič zaljubiš,
se vse spremeni.

jezus kristus ni zmogel.

nihče ne sme izvedet,
ko se prvič zaljubiš.

jezus kristus ni zmagal.

jezus kristus je videl.
jezus kristus je plačal.

jezus kristus ni zmagal.

jezus kristus bil bičan,
jezus kristus ubit.

nihče ne sme izvedet.

Body art and hobby

Ko se je Jezus tretjič zvalil pod težo lesenega križa, ni bil več pretresljiv in smo njegov koncept že absorbirali, posaugali, posrkali, posmrkali nazaj vase globoko pod kožo, prepojeno z rdečo krvjo.
Ko se je Jezus na x-krat repliciranem prizoru zopet pribijal na križ, ni bil več pretresljiv, le še kazil je ugled body artistov. In on je to počel za hobby. Quo vadis, quo vadis, mundo.

Vse kar trikrat vidim, ni več zabavno, enkrat pa me bo, enkrat me bo zmaličil pogled skozi okno (ki ne zgolj tretji, marveč zadnji) in skozi televzijske ekrane in skozi strehe v nebo in takrat bom, zvezdica zaspanka, takrat bom tvoj prijatelj. Z nožem bom tekal za znaki in čakal na padec zavese.

"In potem se je zaljubil." (G.G., Projekt mesto)

Kvaziart

Podčrtujem salve smeha. Mogoče bi se moral začet ponovno rojevat. Hari hari. Iščem pravilne izraze za smeh, nemara hahljanje, ali pak celo hihitanje, krohotanje, smehljanje, veselo drzgetanje?
Smejem se samo še z: H'h'. Z opuščenim vmesnim glasom. Moja kri je vedno bolj zastarela.
Ne zbiram starin. Ne kupujem v antikvariatu. Rešuje me samo še velik slovar tujk, ki sem ga prejel po zmagi na kvizu. Enkrat v osnovni šoli. Vse moje besede so izvotlene, v njih ni nobenih ljudi, nobenega stika z rečenim.
Filozofija, zoofilija, psov se bojim.
Po kosilu vedno kiham.
V spomin na otroške astme inhaliram barve. Cel svet je pisan, v mozaikih, jaz pa se skušam ponovno roditi.
Iz stvarnikovega jajca je nastal ves svet. Ves svet je najprej obstajal v krvi, ki se je strjevala. Vedno bolj sem bolan, ko si luščim lupino.
Po večerji vedno kiham.
V spomin na ostarele prasce, ki v temi svoje sobe onanirajo na nemške porniče, si kupujem camero obscuro. Dokler me bog ne vidi, sem čist, nato sem vedno manj hraber, kaj hraber, pogumen, veličasten, véliki duh majhnih gora.
Dokler samo pišem, sem živ, ko odprem usta, mi izpade jezik.
V spomin na pobite zajce ga zakopljem. Ariela v novi deželi.
Samo leksikon, ki sem ga dobil za prvi šolski dan v osnovni šoli, me rešuje, da sploh še kaj povem.
Bral sem že zgodaj. Partizanska lirika. Lirika za prave moške in tovarišice.
V resnici sem vedno glumil, da znam brati, ker sem znal vse na pamet. Mogoče sem celo sam napisal.
Ponovno se moram rodit.




Btw, čudne stvari se dogajajo.
Plutarh piše nova Življenja velikih Rimljanov.